Poro�?ilo o globalnem antisemitizmu

1. julij 2003–15. december 2004; Odboru za zunanje odnose in Odboru za mednarodne odnose skladno z razdelkom 4 v PL 108-332 predložilo Ministrstvo za zunanje zadeve 30. decembra 2004

Objavil Urad za demokracijo, �?lovekove pravice in delo 5. januarja 2005

Povzetek

I. Antisemitizem

Antisemitizem že stoletja trpin�?i svet. S stopnjevanjem do najbolj daljnosežne in najbolj skrajne oblike nasilja, holokavsta, je povzro�?il smrt milijonov in trpljenje brezštevilnih Židov. V manj opaznih in manj zastrašujo�?ih oblikah je mnogim uni�?il življenje, zdesetkal verske skupnosti, povzro�?il družbene in politi�?ne razkole ter zapletel odnose med državami kot tudi delo mednarodnih organizacij. Za svet, ki je vse bolj medsebojno odvisen, je antisemitizem nevzdržno breme.

Vse pogostejši in �?edalje hujši antisemitski incidenti na za�?etku 21. stoletja, še zlasti v Evropi, so mednarodno skupnost prisilili, da se z antisemitizmom spoprime bolj dejavno. Napadi na posamezne Žide in židovsko lastnino so se dogajali že takoj po drugi svetovni vojni, vendar so s�?asoma pojenjali in bili v glavnem omejeni na vandalizem in kriminalne dejavnosti. V zadnjih letih pa so spet bolj ciljno usmerjeni; zdi se, da storilci z jasnim namenom napadajo Žide in židovstvo. Zaradi teh napadov židovske skupnosti izgubljajo ob�?utek varnosti in blagostanja.

Antisemitizem je predmet neštetih razprav in študij. Čeprav splošno sprejete opredelitve ni, se jasno razume, kaj izraz pomeni.

V tem poro�?ilu se antisemitizem pojmuje kot sovraštvo do Židov – kot posameznikov in kot skupine – ki je usmerjeno zoper židovsko vero in/ali narodnost. Pri tem je treba razlikovati med upravi�?eno kritiko politike in ravnanja Izraela ter komentarji, ki prevzemajo antisemitski zna�?aj. Predstavljanje Izraela kot demona in sramotenje izraelskih državnikov, ki jih v�?asih primerjajo z nacisti�?nimi voditelji in jih upodabljajo z nacisti�?nimi simboli, da bi jih osmešili, kažeta bolj na antisemitske predsodke kot tehtno kritiko politike v zvezi s spornimi vprašanji.

V zadnjih letih ima svetovni antisemitizem štiri glavne vire:

· Tradicionalni predsodek do Židov, ki že stoletja preveva Evropo in nekatere dežele drugod po svetu. Sem štejemo skrajne nacionaliste pa tudi druge, ki zatrjujejo, da židovska skupnost nadzira vlade, medije, mednarodna podjetja in finan�?ni svet.

· Mo�?na protiizraelska naravnanost, ki prestopa mejo med objektivno kritiko izraelske politike in antisemitizmom.

· Protižidovsko razpoloženje, ki ga izražajo nekateri pripadniki vse ve�?je muslimanske skupnosti v Evropi in temelji na dolgoletnem sovraštvu do Izraela in Židov, ter nestrinjanje muslimanov z razvojem dogodkov v Izraelu in na zasedenih ozemljih ter nedavno tudi v Iraku.

· Kritika ZDA in globalizacije, ki se prenaša na Izrael in Žide na splošno, tako da jih povezujejo z obojim.

II. Trpin�?enje, vandalizem in fizi�?no nasilje

Evropa in Evrazija

V Evropi je antisemitizem zadnja leta v ob�?utnem porastu. Pri tem velja poudariti, da imajo mnoge evropske države obsežne sisteme poro�?anja, s katerimi incidente zaznavajo bolj natan�?no, kot je to mogo�?e v drugih. Zaradi bistvene razlike v na�?inu poro�?anja posameznih dežel in zemljepisnih obmo�?ij ne moremo neposredno primerjati. Po letu 2000 je število verbalnih napadov na Žide naraslo, prav tako so se ob�?utno razširili primeri vandalizma (npr. grafiti, zažigalne bombe v židovskih šolah, skrunjenje sinagog in pokopališ�?). Najbolj pa je naraslo število fizi�?nih napadov, vštevši pretepanje, napade z nožem in druge vrste nasilja, ki so se v mnogih primerih kon�?ali s hudimi poškodbami, celo smrtjo. Skrb zbujajo tudi predsodki v delu levosredinskega tiska in med intelektualci, ki preraš�?ajo v antisemitizem.

Vznemirjajo�? porast antisemitskega zastraševanja in incidentov je opazen po vsej Evropi, vendar glede na število primerov in natan�?nost poro�?anja obstajajo precejšnje razlike. Vlade ve�?ine evropskih držav se danes zavedajo, da je antisemitizem hud problem za njihovo družbo, in kažejo ve�?jo pripravljenost za reševanje tega vprašanja. Evropski center za nadzor (EUMC) s sedežem na Dunaju je za leti 2002 in 2003 ugotovil, da se je med državami �?lanicami EU število incidentov pove�?alo v Franciji, Nem�?iji, Veliki Britaniji, Belgiji in Nizozemski. Ker te države vodijo zanesljivo in iz�?rpno statistiko o protižidovskih dejanjih in so vklju�?ene v boj zoper antisemitizem, je Evropski center za nadzor hitro prejel te podatke. Vlade in vodilne javne osebe so obsodile nasilje, sprejeli so novo zakonodajo in okrepili uveljavljanje zakonodaje, prizadevanja pa pove�?ali tudi na podro�?ju izobraževanja.

V zahodni Evropi velik delež napadov na Žide in njihovo lastnino še vedno zakrivijo tradicionalne skrajnodesni�?arske skupine, za ve�?ino preostalih incidentov pa je vse ve�?krat odgovorna prikrajšana in nezadovoljna muslimanska mladina. Ta trend se bo verjetno ohranil, saj se število muslimanov v Evropi pove�?uje, medtem ko njihova raven izobrazbe in ekonomske možnosti ostajajo omejene.

V vzhodni Evropi, kjer živi mnogo manj muslimanov, so bili za ve�?ino antisemitskih dejanj odgovorni skinheadi in pripadniki drugih obrobnih radikalnih politi�?nih skupin. Antisemitizem ostaja hud problem v Rusiji, Belorusiji in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze, kjer so ve�?ino napadov izvedli skrajni nacionalisti in druge skrajnodesni�?arske skupine. Stereotip, da Židje obvladujejo svetovno gospodarstvo, še vedno ponuja plodna tla za vznik nasilja proti njim.

Antisemitizem bi bilo nemara mogo�?e dolgoro�?no zmanjšati z izobraževanjem o holokavstu in u�?enjem strpnosti ter usposabljanjem u�?iteljev, toda problem se razraš�?a hitreje, kot se udejanja ta rešitev. Ob koncu leta 2003 in leta 2004 so se nekateri Židje, še zlasti v Evropi, spopadali z vprašanjem, ali naj zamol�?ijo svojo identiteto ali pa tvegajo nadlegovanje, v�?asih celo s hudimi telesnimi poškodbami in smrtjo. Pri tem ne smemo prezreti ali podcenjevati hudega psihološkega davka v tem vse težjem okolju.

Bližnji vzhod

Sredi prejšnjega stoletja so Židje zaradi vse bolj negotovih razmer za�?eli množi�?no zapuš�?ati dežele na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Izseljujejo se še danes. Ostalo jih je zelo malo, zato je tudi malo poro�?il o incidentih, uperjenih zoper preostale �?lane židovske skupnosti. Toda Sirija po radiu, televiziji, v tisku in drugih množi�?nih ob�?ilih opravi�?uje in v posameznih primerih celo podpira izvažanje sovražnega antisemitizma. Uradni mediji in ob�?ila, ki uživajo državno podporo, v protisionisti�?ni propagandi pogosto prevzemajo izrazoslovje in simbole holokavsta, da bi Izrael in njihove voditelje prikazali kot demone. Pri tem iz upravi�?ene kritike izraelske politike pogosto preidejo v antisemitsko sramotenje, ki ga vsiljujejo kot nepristranski politi�?ni komentar. Obenem mnoge bližnjevzhodne države holokavst zanikajo ali zmanjšujejo njegov pomen, s �?imer potihem sprejemajo in odobravajo ta del zgodovine.

Druga obmo�?ja

Antisemitizem ni zna�?ilen le za Evropo in Bližnji vzhod, tudi drugje se pojavlja v skrb zbujajo�?ih oblikah. V Pakistanu, državi brez židovske skupnosti, je denimo protižidovsko razpoloženje zelo razširjeno in ga v tisku še podpihujejo �?lanki, naperjeni proti Židom. Primer ponazarja nedaven pojav antisemitizma v državah, kjer Židje v preteklosti niso živeli in ne živijo niti danes ali pa le redki.

V Avstraliji zadnja leta opažajo nekoliko manj zastraševanja in napadov na Žide in njihovo lastnino, pa tudi manj protisionisti�?nega in antisemitskega nastopanja. Na Novi Zelandiji se je v zadnjem letu zvrstilo ve�? oskrumb židovskih nagrobnikov in drugih incidentov. Na ameriški celini je bilo poleg izkazanega antisemitizma v ZDA tudi v Kanadi mnogo ve�? napadov na Žide in njihovo lastnino. Zelo opazni so bili pojavi antisemitizma v Argentini, medtem ko so v številnih drugih latinskoameriških državah zaznali posamezne primere.

III. Mediji

Z mo�?no razširjenostjo medijev (televizije, radia, tiska in medmrežja) so osebe, ki razpošiljajo antisemitsko gradivo, dobile ve�? priložnosti, da neovirano širijo svojo propagando. Zakoni proti spodbujanju sovraštva dajejo nekaj zaš�?ite, toda zagotavljanje svobode izražanja v številnih zahodnih državah omejuje preventivne ukrepe, ki bi jih oblasti sicer lahko sprejele. Satelitski televizijski programi omogo�?ajo prehajanje od enega izvajalca storitev do drugega. Prav tako ponudba na medmrežju zlahka prehaja �?ez meje, saj je za to zelo malo ali ni�? ovir.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je junija v Parizu priredila lo�?eno zasedanje o nestrpnosti na medmrežju, na katerem so sprejeli odlo�?itev o »spodbujanju strpnosti in svobode medijev na medmrežju«. Sklep, ki je po naravi predpisujo�?, je bil zastavljen previdno, da bi se izognili neskladju z razli�?nimi pravnimi sistemi v �?lanicah OVSE. Sodelujo�?e države poziva, naj preiskujejo in kazensko preganjajo nasilna dejanja, ki temeljijo na antisemitizmu in drugi nestrpnosti na medmrežju, ter da oblikujejo izobraževalne programe za otroke glede sovražnega govorjenja in drugih oblik nestrpnosti.

Kritiki Izraela pogosto uporabljajo �?asopisne karikature s protižidovskimi podobami, s katerimi napadajo izraelsko državo, njeno politiko ter židovske skupnosti in vse, ki podpirajo Izrael. Ti medijski napadi, ki so lahko neuravnoteženi ali ne temeljijo na dejstvih, skušajo Izrael prikazati predvsem kot grožnjo. Združene države Amerike so pri tem pogosto tar�?a napadov, �?eš da o ameriški zunanji politiki odlo�?ajo v Izraelu ali da Židje nadzorujejo medije in finan�?ne trge v ZDA in drugod po svetu. Med ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2004 je arabski tisk objavil številne karikature, v katerih je obe glavni ameriški politi�?ni stranki poistovetil z Izraelom in premierom Arielom Šaronom.

»Protokoli starešin Siona«, besedilo, ki se je že pred mnogimi leti izkazalo za goljufijo, delo caristi�?nih obveš�?evalnih agentov, se je kljub temu kar naprej pojavljalo v bližnjevzhodnih ob�?ilih. Prikazovali so ga kot preverjeno dejstvo, in ne kot potegavš�?ino. Sirijska televizijska postaja, ki jo denarno podpira vlada, je predvajala dolgo serijo, posneto na podlagi tega besedila, v kateri sta bila poudarjena mit o židovskem krvnem davku in prepri�?anje, da naj bi židovska skupnost nadzorovala mednarodni finan�?ni trg. Jasen namen teh programov je bil podžigati sovraštvo do Židov in Izraela. Kopije omenjenih protokolov in podobnih antisemitskih ponaredkov so lahko dostopne v bližnjevzhodnih državah, republikah nekdanje Sovjetske zveze in drugod. Podobno se je mo�?no razširila trditev, da so za napade 11. septembra v resnici odgovorni Židje.

Al Manar, televizijska mreža s sedežem v Libanonu, ki jo nadzira Hezbolah in za katero je zna�?ilno prikazovanje antisemitskega gradiva, je novembra 2004 od francoskih oblasti pridobila enoletno licenco za oddajanje satelitskega programa. Kmalu so ji jo odvzeli zaradi nenehnega predvajanja antisemitskih vsebin. Al Manar zdaj v Franciji ne oddaja ve�?, medtem ko druge bližnjevzhodne televizijske mreže, denimo Al Džazira in Al Arabija, še vedno imajo francosko licenco za predvajanje.

IV. Dejavnosti vlad

V Evropi in drugod po svetu so se številne vlade zavedle, kakšno grožnjo pomeni antisemitizem, in se odkrito izrekle zoper ta pojav. Ponekod so sprejeli u�?inkovite ukrepe za boj proti njemu in danes mnoge države, npr. Francija, Belgija in Nem�?ija, zagotavljajo boljšo zaš�?ito pripadnikov židovske skupnosti in njihove lastnine.

Policija se je na pojave antisemitizma v glavnem odzivala neenotno. Ve�?ina zaposlenih v organih pregona ni posebej usposobljenih za ravnanje v primerih kaznivih dejanj iz sovraštva in še manj ob kaznivih dejanjih iz sovraštva zoper Žide. Policija je v�?asih opustila pregon teh kaznivih dejanj, �?eš da gre za huliganstvo ali manjše prekrške, in ne za napade na Žide zaradi njihove narodnosti, vere ali zato, ker so napadalci svoje žrtve poistovetili z ravnanjem Izraela.

V državah, kjer je antisemitizem hud problem, je treba policijo in sodstvo še vedno posebej usposabljati. Številni narodi še nimajo zakonodaje o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki bi se lotevala tudi antisemitizma in drugih kaznivih dejanj, povezanih z nestrpnostjo. Ponekod, kjer take zakone imajo, pa bi jih bilo treba bolj uveljavljati.

V. Meddržavno delovanje

Antisemitizem je svetovni problem, ki zahteva usklajen pristop na mednarodni ravni. Zato je OVSE, ki združuje 55 sodelujo�?ih držav iz Evrope, Azije in Severne Amerike ter partnerskih držav iz Sredozemlja in Azije, dale�? najbolj u�?inkovito sredstvo za vzpostavitev mednarodnega sodelovanja. OVSE je na tem podro�?ju oral ledino z organiziranjem konferenc o antisemitizmu junija 2003 na Dunaju in aprila 2004 v Berlinu. To sta bili prvih mednarodni sre�?anji na visoki politi�?ni ravni, posve�?eni izklju�?no antisemitizmu. Dunajska konferenca je antisemitizem opredelila kot vprašanje �?lovekovih pravic.

Na zasedanju v Maastrichtu decembra 2003 so zunanji ministri OVSE še enkrat potrdili, da je antisemitizem resen problem. Tam so sprejeli formalni sklep, da je treba poudariti potrebo po boju zoper antisemitizem, in odlo�?ili, da se bodo v Uradu OVSE za demokrati�?ne institucije in �?lovekove pravice (UDIČP) zbirali podatki o kaznivih dejanjih iz sovraštva. Urad zdaj sodeluje z državami �?lanicami OVSE in zbira informacije o zakonodaji glede kaznivih dejanj iz sovraštva ter podpira »najboljše rešitve« na podro�?jih kazenskega pregona, boja zoper kazniva dejanja iz sovraštva ter izobraževanja. Poleg tega je oblikoval Program o strpnosti in nediskriminaciji in ima svetovalca, ki se ukvarja izklju�?no s tem vprašanjem.

Na zasedanju v Sofiji decembra 2004 so zunanji ministri OVSE sklenili, da se imenujejo trije posebni predstavniki za vprašanja nestrpnosti, med njimi eden za antisemitizem, ki naj bi z državami �?lanicami sodeloval pri izvajanju boja proti temu pojavu. Poleg tega so sprejeli ponudbo španske vlade, da junija 2005 v Cordobi gosti tretjo konferenco o antisemitizmu.
Tudi Združeni narodi so v boju proti antisemitizmu sprejeli pomembne ukrepe. Med drugim so junija 2004 priredili seminar o antisemitizmu, ki ga je gostil generalni sekretar Kofi Anan. Naslednji ukrep je bila resolucija, sprejeta novembra 2004, ki poziva k odpravi vseh oblik verske nestrpnosti, pri �?emer je izrecno naveden tudi antisemitizem.

Izobraževanje je še vedno mo�?an protistrup za antisemitizem in druge oblike nestrpnosti. Po prvi konferenci v Stockholmu leta 1998, ki je bila sklicana zaradi zaskrbljenosti nad vse slabšim znanjem o holokavstu med mladimi, so se Švedska, Velika Britanija in Združene države Amerike odlo�?ile, da se vprašanja lotijo s sodelovanjem. Plod teh za�?etnih prizadevanj je bila ustanovitev delovne skupine za mednarodno sodelovanje pri izobraževanju o holokavstu, spominu nanj in njegovem raziskovanju (ITF).

Danes to neformalno mednarodno organizacijo, ki deluje na temelju soglasja in brez birokracije, sestavljajo predstavniki 20 držav. Države �?lanice delovne skupine ITF so se zavezale, da bodo udejanjale deklaracijo stockholmskega mednarodnega foruma o holokavstu. Trenutne �?lanice ITF so Argentina, Avstrija, Češka, Danska, Francija, Nem�?ija, Madžarska, Izrael, Italija, Litva, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Švica, Velika Britanija in Združene države Amerike. Poleg tega še štiri države (Hrvaška, Estonija, Gr�?ija, Slovaška) z ITF vzdržujejo stike.

VI. Dejavnosti vlade ZDA za spremljanje antisemitizma in boj proti njemu

Vlada ZDA se je zavezala, da bo spremljala antisemitizem po vsem svetu in se bojevala zoper njega, ker gre za pomembno vprašanje �?lovekovih pravic in verske svobode. Kot je dejal predsednik George Bush ob podpisu Zakona o globalnem antisemitizmu 16. oktobra 2004, »obramba svobode pomeni tudi rušenje zla, ki ga predstavlja antisemitizem«.

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA vsako leto objavi mednarodno poro�?ilo o verski svobodi in nacionalna poro�?ila o uveljavljanju �?lovekovih pravic. V njih so podrobno navedeni protižidovska dejanja in težnje po svetu. V navodilih za pripravo nacionalnih poro�?il o uveljavljanju �?lovekovih pravic l. 2004 je ministrstvo ameriškim veleposlaništvom izrecno naložilo, da opišejo nasilna dejanja zoper Žide in njihovo lastnino kot tudi dejavnosti, ki jih vlade izvajajo, da bi prepre�?ile to obliko fanatizma in nestrpnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je na meddržavnih forumih pozvalo k priznanju porasta antisemitizma in sprejetju posebnih ukrepov za boj proti njemu. Poleg tega je odigralo klju�?no vlogo pri odlo�?itvi OVSE, da priredi dve konferenci, posve�?eni boju proti antisemitizmu; omenjeni sta v petem razdelku. Ameriško delegacijo na konferencah na Dunaju in v Berlinu sta vodila bivša newyorška župana Rudolf Guiliani in Edward Koch. Oba sta prispevala svoje bogato znanje in izkušnje glede spodbujanja spoštovanja do manjšin in ve�?kulturnih skupnosti. Pri pripravah na ti sre�?anji so sodelovale klju�?ne nevladne organizacije. V svojem nagovoru na berlinski konferenci je zunanji minister Collin Powel dejal: »Ne smemo dopustiti, da bi ob antisemitskih dejanjih zgolj skomignili z rameni, �?eš da so neizogibna stranska posledica medeti�?nih sporov. Politi�?no nesoglasje ne more upravi�?iti fizi�?nih napadov na Žide, ki se dogajajo na naših ulicah, uni�?enja židovskih šol ali skrunjenja sinagog in židovskih pokopališ�?. Za antisemitizem ni opravi�?ila.« Pri Združenih narodih so ZDA podprle sklepe o obsodbi antisemitizma tako na zasedanju Generalne skupš�?ine kot na Komisiji za �?lovekove pravice.

Pomemben poduk holokavsta je, da fanatizem in nestrpnost lahko vodita v okrutnost in genocid, �?e se ju oblasti in drugi deli družbe u�?inkovito ne lotijo. Združene države Amerike se zavzemajo za dvostransko sodelovanje z drugimi državami, da bi tako združili prizadevanja in zavrli naraš�?anje antisemitizma. Predsednik George Bush je to odlo�?enost potrdil med svojim obiskom taboriš�?a Auschwitz-Birkenau l. 2003, reko�?: »Ta kraj je tihi opomin, da naj se �?loveštvo ob odkritju antisemitizma, pa naj bo to v Evropi, Ameriki ali kjerkoli drugje, združi v boju zoper te temne sile.«

Ameriška veleposlaništva uresni�?ujejo to zavezo z odkritim nastopanjem proti antisemitskim dejanjem in zlo�?inom iz sovraštva. Veleposlaniki in uradniki na ambasadah sodelujejo z židovskimi skupnostmi, da bi v primeru kaznivih dejanj iz sovraštva spodbudili ustrezen kazenski pregon. V Tur�?iji je ameriško veleposlaništvo po bombnem napadu na sinagogo Neve Šalom novembra 2003 tesno sodelovalo s tamkajšnjo židovsko skupnostjo. Na Bližnjem vzhodu so ameriška veleposlaništva protestirala pri tamkajšnjih vladah zaradi prakse, ki ustanovam dopuš�?a, da spodbujajo antisemitizem. Taka primera sta zelo gledani televizijski nadaljevanki Jezdec brez konja in Diaspora, ki podpirata lažni mit o krvnem davku in »Protokole starešin Siona«. V posameznih primerih je bil nastop ZDA u�?inkovit, še veliko pa je treba narediti, da bi se nacionalni voditelji opogumili in nasprotovali antisemitizmu ter pozvali k strpni in spoštljivi družbi.

Ministrstvo za zunanje zadeve gradi na dosedanjem uspehu in si skupaj s svojimi partnerji po svetu vse bolj dejavno prizadeva izboljšati spremljanje antisemitizma in boj zoper njega na treh podro�?jih, pri izobraževanju, zakonodaji in kazenskem pregonu. Še naprej bo podpiralo razvijanje u�?nega na�?rta za pouk o holokavstu in programov za usposabljanje u�?iteljev. Na tem podro�?ju je bil uspešen program poletnega usposabljanja za u�?itelje, ki so ga sofinancirala ameriška veleposlaništva v sodelovanju z Združenjem ameriških organizacij za holokavst (AHO) in Ameriškim spominskim muzejem holokavsta (USHMM). Na zasedanju OVSE oktobra 2004, posve�?enem �?love�?nosti, so Združene države Amerike in Francija priredile seminar o metodologijah pouka o holokavstu v ve�?kulturnih družbah. Združene države prav tako pomagajo nevladnim organizacijam pri promociji izobraževalnih programov v tujini, ki deloma temeljijo na uspešnih doma�?ih seminarjih o spoštovanju posameznika in manjšin. Poleg tega so Združene države v Savdski Arabiji podprle prizadevanja za pove�?anje strpnosti v izobraževalnem sistemu, pri �?emer so sponzorirale študijske obiske u�?iteljev verske vzgoje v ZDA, kjer so si ogledali medversko izobraževanje.

Antisemitizem ima globoke korenine, zato Združene države nikakor ne podcenjujejo zahtevne naloge, kako zajeziti vnovi�?no širjenje te starodavne kuge. Zakonodajna in izvršna oblast skupaj z nevladnimi organizacijami tvorijo pomembno partnerstvo pri nadaljnjih klju�?nih prizadevanjih, da bi ugotovili, s katerimi u�?inkovitimi prijemi spremljati, obvladovati in nazadnje zaustaviti antisemitizem.

Antisemitizem v Evropi in Evraziji

Na tem obmo�?ju je bil antisemitizem zelo razširjen, �?eprav so bile glede na resnost in obseg napadov med posameznimi državami velike razlike. V obdobju, zajetem v poro�?ilu, so se najhujša dejanja - pretepanje in drugo fizi�?no obra�?unavanje - zgodila v 12 državah. O verbalnem nadlegovanju so poro�?ali v 28, o oskrunjenju pokopališ�? in sinagog pa v 30 državah. Na nedaven porast protižidovskih dejavnosti in razpoloženja v zahodni Evropi je vplivalo dogajanje na Bližnjem vzhodu ali pa so sovpadali s protiizraelskimi stališ�?i.

V 16 evropskih državah Evrope in Evrazije zadnja leta niso poro�?ali o antisemitskih dejanjih ali pa le o redkih. Namen tega poro�?ila ni obsežen opis vseh incidentov, marve�? se osredoto�?a na najbolj zna�?ilne ali posebej razvpite primere. Kar zadeva Evropo, število incidentov v nekaterih državah ne odslikava le globine problema, temve�? tudi kaže, kako temeljito civilne družbe, verski predstavniki in vlade poro�?ajo o antisemitizmu. Zaradi tega prihaja do neravnovesja v obsegu porocil posameznih držav.

Prav tako so bili razli�?ni odzivi oblasti. Številne evropske vlade uspešno kazensko preganjajo storilce, ki izvajajo ali spodbujajo napade na Žide ali jih nadlegujejo, medtem ko pri drugih njihovi uslužbenci sami dajejo antisemitske izjave ali so do Židov pristranski. Mnogi evropski voditelji so antisemitizem obsodili in pozvali k strpnosti, ve�? evropskih držav pa se je pridružilo Svetu Evrope, ko je razglasil dan spomina na holokavst. Na konferenci o antisemitizmu junija 2003 je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pozvala države �?lanice, da vnovi�? potrdijo svojo zavezanost k obsodbi rasnega in etni�?nega sovraštva, vklju�?no z antisemitizmom, ter pripravijo nadaljnje na�?rte, kako bodo to zavezanost udejanjale. Kot odziv na to so nekatere države že izvedle akcijske na�?rte.

Slovenija

Židovska skupnost je štela 140 uradnih �?lanov in približno 300 do 400 oseb, ki so se opredelile za Žide.

V za�?etku oktobra se je zgodil incident, in sicer oskrunjenje židovskega družinskega groba.

Predstavniki židovske skupnosti so poro�?ali o predsodkih, nevednosti in napa�?nih stereotipih, razširjenih v družbi. Sode�? po poro�?ilih so negativne prispodobe o Židih pogoste v zasebnih pogovorih, poleg tega državljani Židov na splošno nimajo za doma�?e prebivalstvo, �?eprav tam nepretrgano živijo že ve�? stoletij. Predsodki ostajajo skriti pod površino, medtem ko se o o�?itnem verbalnem ali fizi�?nem nasilju ni poro�?alo.

Vlada je s svojimi programi v osnovnih in srednjih šolah podpirala izobraževanje proti predsodkom in za strpnost, pri �?emer je holokavst obvezna tema v u�?nem na�?rtu sodobne zgodovine. Toda u�?itelji so se lahko precej svobodno odlo�?ali, koliko �?asa posvetiti tej temi. Država je formalno razglasila 9. maj za dan spomina na holokavst. Šole se na ta dan spominjajo holokavsta z ogledom dokumentarnih filmov ter pisanjem esejev in pogovori o tej temi.

This site is managed by the U.S. Department of State. External links to other Internet sites should not be construed as an endorsement of the views or privacy policies contained therein.

	Home \| Embassy \| Citizen Services \| Visas \| Policy & Issues \| U.S. Information American Corner \| Contact Us \| FAQ'S \| Site Index \| Privacy \| Webmaster