Slovenija in ZDA ter boj proti korupciji

Delo, April 13, 2005

Prvi namen: preventiva

Funkcionarji se morajo zavedati, da so pod nadzorom javnosti – Med kršitvami
kodeksa etike tudi nenamenska uporaba službenega raÄ?unalnika

Ljubljana – Predsednik komisije za prepreÄ?evanje korupcije Drago Kos in
veleposlanik ZDA v Sloveniji Thomas B. Robertson sta vÄ?eraj podpisala
sporazum o sodelovanju med ameriškim uradom za vladno etiko in slovensko
komisijo za prepreÄ?evanje korupcije. Kot je povedal Kos, je s tem komisija
dobila priznanje na mednarodni ravni, in upa, da ga bo dobila tudi v
Sloveniji. »ZaÄ?nimo se ukvarjati z delom in ne z nepotrebnimi razpravami o
obstoju komisije,« je povedal Kos. Obljubil je, da si bo komisija v tem
mandatu prizadevala tudi za to, da bi poroÄ?ila o premoženju funkcionarjev
postala javna. ÄŒlani komisije bodo svoje premoženje objavili še prej – takoj
ko bo postavljena spletna stran komisije. Za Delo pa je v intervjuju
spregovorila namestnica direktorja urada za vladno etiko Jane S. Ley.

S koliko državami je vaš urad doslej podpisal tovrstni sporazum?

Samo z eno državo – z Argentino. Na Argentino, tako kot na Slovenijo, gledamo
kot na voditeljico v regiji.

Ko govorite o regiji, verjetno mislite jugovzhodno Evropo. Zakaj niste
podobnega sporazuma podpisali s kakšno drugo novo Ä?lanico EU – Madžarsko,
Slovaško …?

Slovenija je bila vedno vodilna država v regiji in vodilna je tudi s svojo
komisijo za prepreÄ?evanje korupcije. Blizu nam je program boja proti
korupciji v Sloveniji, ker je prvi namen slovenske komisije preventiva in ne
odkrivanje ter preganjanje. Tudi namen našega urada je preventiva, zato smo
med nami našli podobnosti, kar omogoÄ?a boljšo izmenjavo informacij.

Poznate predloge poslancev vladajoÄ?e koalicije, da bi komisijo ukinili?

Za Slovenijo ali katero koli drugo državo je dobro, da ima institucijo, ki se
ukvarja s preventivo pred korupcijo. To je dolgoroÄ?no ceneje, javnost pa ima
veÄ?je zaupanje v oblast. Zato upam, da boste v Sloveniji uvideli pomen
preventive v boju zoper korupcijo, ki je ravno tako pomembna kot odkrivanje
in preganjanje – slabe stvari se bodo zagotovo še zgodile in jih bo treba
obravnavati. Pa vendar, ker prihajam iz organa, ki ravna preventivno,
podpiram tovrstno prizadevanje. Verjetno bo tega širom po svetu vse veÄ?.

Koga vaš urad nadzoruje?

Pod našim nadzorom je zvezna izvršna veja oblasti od predsednika ZDA navzdol
vse do vojske. Nimamo pristojnosti nad zakonodajno in sodno vejo oblasti, ker
naša ustava to zelo loÄ?uje. Prav tako zaradi ustave nimamo pooblastil nad
zveznimi državami in lokalnimi skupnostmi, ampak ima 54 držav lastne
protikorupcijske programe.

Vaš nadrejeni je predsednik ZDA, saj imenuje tudi vodjo urada. To pomeni, da
nadzorujete lastnega nadrejenega. Kako lahko potem trdite, da ste neodvisni?

Naša vlada se zaveda pomembnosti urada, ki deluje neodvisno in strokovno ter
ga kot takšnega sprejema tudi javnost. Neodvisnost nam torej daje sistem
vrednot v naši družbi oziroma spoznanje, da takšen urad mora obstajati. Zato
nam predsednik pušÄ?a neodvisnost in kongres nam redno namenja sredstva za
naše delovanje.

V ZDA so podatki o premoženju funkcionarjev in najvišjih državnih uslužbencev
javni. Zakaj je to potrebno?

Mislim, da pomaga graditi zaupanje javnosti, saj lahko tako ta sama vidi, ali
se je kdo znašel v konfliktu interesov, hkrati pa objavljanje opominja javne
uslužbence in politike, da morajo biti previdni pri izpolnjevanju teh
obrazcev. Poleg tega se nekateri ljudje, ki zaradi doloÄ?enih razlogov ne bi
smeli biti javni uslužbenci, ne odloÄ?ajo za tovrstne funkcije, ker vedo, da
bo njihovo premoženje na oÄ?eh javnosti.

Kakšne sankcije pa lahko izreka vaš urad?
 
Naš urad ne more izrekati kazni posameznikom. ÄŒe pa imamo podatke, da kdo krši
zakon ali pa je lagal v svojem premoženjskem poroÄ?ilu ali kaj podobnega, to
sporoÄ?imo ustrezni preiskovalni službi; teh jih je v administraciji veliko.
Oni preišÄ?ejo, ministrstvo za pravosodje pa zadevo preganja.

Koliko ljudi ste prijavili od ustanovitve urada leta 1979?

Zaradi naše prijave so nekateri že izgubili položaje, nekateri so v zaporu ...
Vsako leto na spletni strani objavimo seznam javnih uslužbencev (ime in kaj
so storili), ki so bili obravnavani zaradi konflikta interesov. Prav tako od
razliÄ?nih ministrstev dobimo podatke o tem, koliko ljudi so opomnili,
degradirali ali odpustili zaradi kršitve kodeksa etike. Pod našim nadzorom je
okoli tri milijone zveznih uslužbencev, med njimi je od 5000 do 6000 takšnih,
ki so dobili kako kazen – od opomina do izgube službe. Treba pa se je
zavedati, da je številka visoka, ker je med kršitvami našega kodeksa etike
tudi nenamenska uporaba službenega raÄ?unalnika.

Ali menite, da je v Sloveniji politiÄ?na kultura po 15 letih od sprejema
demokratiÄ?nih standardov že na takšni ravni, da bo protikorupcijska komisija
lahko brez veÄ?jih težav opravljala svoje delo?

Nisem poznavalka slovenske politiÄ?ne kulture. Naj pa uporabim kot primer naš
urad. Ustanovljeni smo bili šele konec leta 1978, pri Ä?emer imamo demokracijo
že od leta 1776. Po tistem, ko je moral zaradi afere Watergate odstopiti
Richard Nixon, smo poskušali obnoviti javno zaupanje v državne institucije in
naš urad je bil del tega naÄ?rta. Tudi mi smo imeli na zaÄ?etku težave, saj so
se ljudje spraševali, kdo samo, kaj delamo, nekateri niso želeli oddajati
poroÄ?il o svojem premoženjskem stanju in podobno. Avtoriteto smo si pridobili
šele s Ä?asom in zdaj nimamo veliko težav z nadzorovanimi. Vsaka nova
institucija paÄ? potrebuje Ä?as, da se uveljavi.

Koliko je zaposlenih v vašem uradu?

Okoli 80. Vendar mora imeti vsako ministrstvo oziroma institucija vsaj enega
uslužbenca za etiko, ki izpolnjuje program, ki ga mi doloÄ?amo – izobraževanje
uslužbencev, zbiranje poroÄ?il o premoženjskem stanju … Odgovorni so tudi za
svetovanje. Teh ljudi je še okoli 2000 in mi nadzorujemo njihovo delo,
predvsem pa zahtevamo, da je vodja vsake od institucij odgovoren za stanje
etike v svoji instituciji. Na naš urad gledam kot na hobotnico. Mi smo glava,
vendar imamo v vsaki zvezni instituciji svoje lovke.

Kaj priÄ?akujete od sporazuma, ki ste ga podpisali s Slovenijo?

Naš program izvajamo že 26 let in upamo, da bomo lahko na enake probleme s
pomoÄ?jo vaše komisije zdaj gledali skozi nove oÄ?i. Poleg tega bomo dobili veÄ?
podatkov o tem, kaj se dogaja v vaši regiji. Vaša komisija pa bo lahko s
pridom uporabila naše izkušnje in se uÄ?ila iz naših napak.

Rok Praprotnik